KONTAKT
ŽUPNIJA
ŠT. ILJ POD TURJAKOM
Šentilj 43
2382 Mislinja

tel: 02/885 72 90
faks: 02/885 72 91

župnik Tine Tajnik
GSM: 041 654 871
MULTIMEDIJA
OBISK STRANI
mod_vvisit_counterDanes313
mod_vvisit_counterVčeraj276
mod_vvisit_counterTa teden313
mod_vvisit_counterTa mesec11601
mod_vvisit_counterVsi405147

POSTNI ČAS V KATOLIŠKI CERKVI

Na pepelnično sredo, bomo v katoliški Cerkvi začeli postni čas, ki bo trajal štirideset dni (Iz štetja so izvzete nedelje v postnem času, saj za kristjane vsak nedeljski dan pomeni »malo veliko noč«.). Postni čas se bo zaključil s praznovanjem velikonočnega tridnevja. Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja.

Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi.

 pepelnica

  • Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj »prenovi« nekaj v pepel, tako naj bi se človek s pokoro prerodil v novega človeka.

 

  • Pepel pomeni človekovo telesno minljivost. Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš,« napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno.

 

  • Pepel v svetopisemski govorici pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

1 Mz 3,19

V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneš.

 1 Mz 37,34

In Jakob je pretrgal svoja oblačila, si ogrnil ledja z raševino in dolge dneve žaloval za sinom.

 Joz 7,6

Józue je tedaj raztrgal svoja oblačila. Padel je z obrazom na zemljo in tako ostal pred Gospodovo skrinjo do večera, on in Izraelovi starešine; in potresali so si pepel na glave.

 

Postni čas je spokorni čas. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Naše notranje prizadevanje naj bi se na zunaj izražalo v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer pišejo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13). Strogi post je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve.

 TU SŠK

 

»Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!«

ali

»Spreobrni se in veruj evangeliju!«

pepelnica1

- Izreče duhovnik, ko na pepelnično sredo potrese pepel na glavo.

Pepeljenje se opravlja v obliki križa, križ pa je znamenje premagane smrti (Jezusova smrt na križu). Pepeljenje nas spominja, da smo zapisani smrti, spokornost pa je prvi korak na poti k vstajenju. 

 

POSTNA POSTAVA

 Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan najemo do sitega in se zdržimo mesnih jedi. Vsi, ki so dopolnili osemnajsto leto in še niso stari šestdeset let, so se dolžni postiti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Na vse druge petke v letu, razen na praznike, je mogoč zdržek mesa nadomestiti s kakšnim drugim dobrim delom.V postnem času je priporočljivo, da katero od spodaj naštetih stvari dodamo zdržku mesa. Zadržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.

Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna dogodek v družini (poroka, pogreb…), post in zadržek odpadeta. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so molitev, post in miloščina ubogim - dobra dela usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

  • molitev: npr. udeležba pri sv. maši; osebna ali družinska molitev; obisk cerkve ali kapele; branje Svetega pisma; molitev križevega pota ipd.
  • post: poleg zdržka mesa so še druge možnosti: vzdržek od sladkarij in poobedkov; zdržek od kave ali kajenja; zdržek od televizije, računalnika in namesto tega več časa posvetiti stikom z bližnjimi; omejitev v hrani in pijači, z namenom, da prihranjeno namenimo revnim, ipd.
  • miloščina - pomoč drugim: npr. posebna skrb za koga v bližini, ki je ostarel, bolan, osamljen, reven ipd.


Postni čas je čas pokore. V tem obdobju za nas verne velja spodbuda k poglobljeni molitvi, ljubezni do bližnjega in k zatajevanju samega sebe.

imagess

 
VREME
MISLINJA
E - POŠTA
1000 preostalih znakov

CAPTCHA ImageReload Image


"Klinkite na krogec in prepišite kodo."