28. januarja dopoldne se je iz cerkvene kapele razlegalo petje in morebiti ste se spraševali, kaj se dogaja v notranjosti, pa niste zbrali poguma, da bi vstopili. Če bi, bi se znašli med birmanci, ki so vse tja do poldneva s pesmijo vabili svetega Duha ter se pridružili razmišljanju sestre Štefke o pomembnosti našega odnosa z Bogom in načinih, na katere lahko Kristjani gradimo Kristusovo Cerkev.

Duhovno bogata predavanja so se še posebej ustavila ob misli na to, da je vsak od nas pomemben zidak občestvene skupnosti in živ odraz svoje vere. Skupaj z birmanci se je dotaknila poklicanosti vsakega izmed nas v življenje po Kristusovem nauku in morda tudi v duhovniško službo. Vse skupaj nas je povabila k razmisleku o tem, kako hvaležni smo lahko za božje darove, ki jih včasih niti ne prepoznamo – za dar življenje, svetega krsta, spovedi in ostalih zakramentov, za dar Svetega pisma …

Po kosilu (obedovali smo že v novi gostilni Slomškov dom, čeprav še ni bila uradno odprta) smo se animatorji skupaj z birmanci odpravili po svoje in v delu po skupinah še globlje razpravljali o tematikah, ki jih je odprla sestra Štefka v dopoldanskem dnevu. Sestra Štefka pa je v aktivnosti duhovne obnove vključila tudi starše in botre birmancev.

Dan, posvečen duhovni obnovi, smo zaključili s sveto mašo, pri kateri so birmanci pred oltarjem predstavili plakate, ki so jih ustvarili v svojih birmanskih skupinah.

Malce utrujeni, a polni božje prisotnosti smo dan končali tako kot smo ga pričeli – z molitvijo in s pesmijo.

Metka Pajer, animatorka

foto Jožko Tasič