Duhovna obnova s sestro Štefko je za našo župnijo že večletna praksa, ki v krščanskem duhu združi birmance, njihove starše in botre ter animatorje v premišljevanju o veri kot življenjski naravnanosti posameznika. Biti kristjan ne pomeni le udeležiti se obredja ob večjih praznikih ali prejema zakramentov, temveč v polnosti začutiti prisotnost Kristusa, se duhovno odpreti ter v vsakdanu delovati po Jezusovem vzoru. Ali kot je dejal eden izmed evangelistov »Hoja v cerkev te ne naredi kristjana, tako kot te hoja v garažo ne spremeni v avtomobil.« Biti kristjan pomeni biti odprt za drugega, gledati na življenje in svet skozi prizmo božje ljubezni in blagoslovov ter ukrepati v smeri pravičnega, dobrega – s pogledom (in srcem) uprtim proti cilju. In kaj je ta cilj?
Sestra Štefka pravi, da je za vsakega kristjana cilj bivanje v neposredni božji bližini; cilj so nebesa. V življenju si sicer zastavljamo tudi kratkoročne cilje (se izkazati na testu, prejeti zakrament sv. birme, postati športnik, prebroditi bolezen …), ki pa so v svojem bistvu sredstva, ki vodijo h glavnemu cilju. Čeprav vsakdo izmed nas v življenju ubira svoje poti, včasih izbere napačno ali daljšo, se na tem potovanju celo izgubi … smo vsi namenjeni proti življenju čiste ljubezni, sprejemanja in miru. Pomembno in koristno je, da na svoji poti življenja prepoznamo, kam nas trenutno vodijo koraki in da si stalno postavljamo vprašanja – Sem na pravi poti? Res počnem to, kar je zame in za druge dobro? Sem drugemu smerokaz, ki ga bo zavedel ali mu jasno pokazal, kam naprej? Darovi, blagoslovi, zakramenti … na razpolago imam vsa ta sredstva in moči (znam prisluhniti in svetovati, imam posluh, imam znanje, znam razvedriti druge, dobro pišem …), vendar nosim tudi odgovornost, da jih uporabim v pravi meri in za pravi namen.
Birmanci so tekom dneva spoznavali, da jim je Bog blizu, da jih spremlja in jih združuje. Da se mu lahko približamo na nešteto različnih načinov in prek vsakdana in da lahko to, česar se naučim pri sveti maši, prenesem v življenje (pozdrav miru, pogovor, prošnje …). Svoje znanje so prenesli na plakate, uprizorili so svetopisemske odlomke, dejavno sodelovali pri zaključni sveti maši, skozi ves dan pa izžarevali dobro energijo, prijateljsko klimo in duhovno odprtost.
Animatorka Metka
BIRMANSKI DAN
V soboto 3.2.2018 smo se z ostalimi birmanci zbrali v kapeli cerkve, kjer smo se s sestro Štefko pogovarjali o različnih stvareh. Dobili smo liste z imeni,da smo vedeli kdo je kdo,saj so prišli tudi birmanci iz Podgorja,s katerimi se nismo dobro poznali. Sestra Štefka je s sabo pripeljala tudi 2 glasbenika,ki sta nam igrala. V kapeli smo spoznavali nove pesmi in smo jih nato tudi prepevali pri maši. Med tem smo se tudi pogovarjali o Jezusu in o delih maše. Po vsem tem smo odšli na kosilo v Slomškov dom. Po kosilu smo se razdelili v skupine kjer smo ustvarjali golobčke in na njih pisali misli, nato se je vsaka skupina pripravljala na predstavo svetopisemskih odlomkov. Ustvarjali pa smo tudi plakate. Med tem se je sestra Štefka sestala s starši in so se pogovarjali o vsakodnevnem življenju ter o Jezusu. Ko smo končali z skupinami smo odšli k maši. Pri maši smo peli, molili, uprizorili smo svetopisemske odlomke,ter podelili golobčke z lepimi mislimi. Po končani maši smo se vsi lepo zahvalili sestri Štefki ter glasbenikom.
Birmanka Jerneja